Kratkotrajna mobilnost na Slovaškem

Namestovo, 7. 10.–11. 10. 2019, Slovaška

V okviru Erasmusovega projekta nas je v oktobru gostila šola gostiteljica Sukromno spojena skola EDUCO, ki se nahaja v mestu Namestovo v Zahodnih Karpatih na severu Slovaške. Srednjo šolo Izola smo zastopali dijaki Tinkara HladnikLara OgrinJulija MožinaHana Pirih ter učitelja spremljevalca Branko Miklobušec in Dejan Mužina.

Že prvi dan nas je čakala namestitev pri slovaških družinah, kar našim dijakinjam ni povzročalo težav, saj so življenja izven lastnega doma že navajene, vse so namreč dijakinje našega dijaškega doma. Na koncu se je taka oblika namestitve pokazala kot zelo dobra.

Prvi dan smo si ogledali šolo, pripravili smo tudi nekaj predstavitev izdelkov, ki smo jih naredili od zadnjega srečanja v maju v Coesfeldu v Nemčiji. Popoldan so imeli dijaki tudi t. i. ice-breaking activities.

V naslednjih dneh so nas slovaški gostitelji peljali na oglede kulturnih znamenitosti. Tako smo si v kraju Leštiny ogledali leseno luterantsko cerkev iz leta 1688, ki je bila 2008 leta skupaj še s sedmimi drugimi spomeniki razglašena za Unescovo svetovno dediščino pod imenom Lesene cerkve slovaškega dela Karpatov. Ker je glavno gibalo projekta voda smo, si z velikim zanimanjem ogledali Lučky terme, v neposredni bližini čudovitega slapa pa imeli tudi piknik z družabnimi aktivnostmi. V neposredni bližini smo spoznali enega največjih športnih vodnih objektov v Evropi, to je Center vodnih športov v Liptovskem Mikulašu.

Kraj Namestovo leži ob Oravskem akumulacijskem jezeru in zanimivost predstavlja jez, ki smo si ga ogledali tako z zunanje strani kot notranje. Jez so zgradili ob koncu 2. svetovne vojne in tedaj so zaradi izgradnje jezu poplavili 2/3 tedanjega mesta Namestovo. Na šoli smo imeli tudi družabne delavnice, s katerimi so se dijaki med seboj še bolj spoznali.

Ob reki Oravi smo si ogledali tudi čudoviti Oravski grad iz 13. stoletja, žal je spust z lesenimi rafti po reki Oravi odpadel zaradi njenega nizkega vodostaja.

Z dijaki smo imeli tudi nekaj časa za nakup spominkov.

Zadnji dan smo na šoli izvedli tekmovanje s pomočjo aplikacije kahoo o poznavanju držav in njihovih znamenitosti. Odpravili smo se tudi z ladjico na krožno vožnjo po jezeru s postankom na otoku, ki je s cerkvijo edini ostal po zalitju jezu.

Ves čas so za nas skrbeli, da nismo v naših trebuhih čutili praznine in pri tem je potrebno posebej pohvaliti slovaške dijake, ki so nam vsaK dan pripravili svojevrstne pogostitve ter nas skrbno vodili.

Slovo je bilo za mnoge dijake zelo težko in tako so ob slovesu tekle solze žalosti. Preživeli smo lep teden, edina manjša pomanjkljivost je bilo vreme, ki je bilo dokaj mrzlo za ta letni čas.

Polni spominov smo se preko poljskega Krakowa vrnili nazaj domov.

Komentiranje zaprto.