Namestovo, 7. 10.–11. 10. 2019, Slovaška

V okviru Erasmusovega projekta nas je v oktobru gostila šola gostiteljica Sukromno spojena skola EDUCO, ki se nahaja v mestu Namestovo v Zahodnih Karpatih na severu Slovaške. Srednjo šolo Izola smo zastopali dijaki Tinkara Hladnik, Lara Ogrin, Julija Možina, Hana Pirih ter učitelja spremljevalca Branko Miklobušec in Dejan Mužina.

Že prvi dan nas je čakala namestitev pri slovaških družinah, kar našim dijakinjam ni povzročalo težav, saj so življenja izven lastnega doma že navajene, vse so namreč dijakinje našega dijaškega doma. Na koncu se je taka oblika namestitve pokazala kot zelo dobra.

Prvi dan smo si ogledali šolo, pripravili smo tudi nekaj predstavitev izdelkov, ki smo jih naredili od zadnjega srečanja v maju v Coesfeldu v Nemčiji. Popoldan so imeli dijaki tudi t. i. ice-breaking activities.

V naslednjih dneh so nas slovaški gostitelji peljali na oglede kulturnih znamenitosti. Tako smo si v kraju Leštiny ogledali leseno luterantsko cerkev iz leta 1688, ki je bila 2008 leta skupaj še s sedmimi drugimi spomeniki razglašena za Unescovo svetovno dediščino pod imenom Lesene cerkve slovaškega dela Karpatov. Ker je glavno gibalo projekta voda smo, si z velikim zanimanjem ogledali Lučky terme, v neposredni bližini čudovitega slapa pa imeli tudi piknik z družabnimi aktivnostmi. V neposredni bližini smo spoznali enega največjih športnih vodnih objektov v Evropi, to je Center vodnih športov v Liptovskem Mikulašu.

Kraj Namestovo leži ob Oravskem akumulacijskem jezeru in zanimivost predstavlja jez, ki smo si ga ogledali tako z zunanje strani kot notranje. Jez so zgradili ob koncu 2. svetovne vojne in tedaj so zaradi izgradnje jezu poplavili 2/3 tedanjega mesta Namestovo. Na šoli smo imeli tudi družabne delavnice, s katerimi so se dijaki med seboj še bolj spoznali.

Ob reki Oravi smo si ogledali tudi čudoviti Oravski grad iz 13. stoletja, žal je spust z lesenimi rafti po reki Oravi odpadel zaradi njenega nizkega vodostaja.

Z dijaki smo imeli tudi nekaj časa za nakup spominkov.

Zadnji dan smo na šoli izvedli tekmovanje s pomočjo aplikacije kahoo o poznavanju držav in njihovih znamenitosti. Odpravili smo se tudi z ladjico na krožno vožnjo po jezeru s postankom na otoku, ki je s cerkvijo edini ostal po zalitju jezu.

Ves čas so za nas skrbeli, da nismo v naših trebuhih čutili praznine in pri tem je potrebno posebej pohvaliti slovaške dijake, ki so nam vsaK dan pripravili svojevrstne pogostitve ter nas skrbno vodili.

Slovo je bilo za mnoge dijake zelo težko in tako so ob slovesu tekle solze žalosti. Preživeli smo lep teden, edina manjša pomanjkljivost je bilo vreme, ki je bilo dokaj mrzlo za ta letni čas.

Polni spominov smo se preko poljskega Krakowa vrnili nazaj domov.

Dne 15.2.2019 smo izpeljali ekološki dan in očistili obalni pas med Simonovim zalivom in Belimi Skalami znotraj Krajinskega parka Strunjan.

Coesfeld, 5. 5. – 11. 5. 2019, Nemčija

V okviru Erasmusovega projekta nas je v maju gostila šola gostiteljica Oswald – von – Nell – Breuning – Berufskolleg, ki se nahaja v mestu Coesfeld,  v pokrajini Severno Porenje – Vestfalija na SZ Nemčije. To je srednja poklicno – strokovna šola, ki izobražuje za poklice v trgovini, gostinstvu in turizmu, s približno 1600 dijaki in vajenci. Srednjo šolo Izola smo zastopali dijaki Tina Rebernik, Alex Auber, Veronika Serebryakova, Gašper Premrl, Niko Kuthe ter učitelji spremljevalci Irena Ličen, Kristina Glavina in Dejan Mužina.

Šola gostiteljica nam je predstavila Coesfeld kot kraj, kjer sta doma kmetijska in živinorejska panoga. V prvem skupnem popoldnevu smo si ogledali zasebno pivovarno »Brauhaus Stephanus« in potek proizvodnje piva.

V naslednjih dneh so nas nemški gostitelji peljali na oglede znamenitostih kulturnega značaja in naravne dediščine, ki jih danes povezuje in ohranja gospodarska zavzetost tako domačinov kot priseljencev.

V kraju Rothenfelde smo obstali pred solnim obzidjem, ki je v resnici stoletna struktura za prečiščevanje slane vode. Vodni viri tega kraja imajo zdravilne učinke, zato obiskovalcem ponujajo slane napitke ali obisk inhalacijske komore. V večjem mestu Münster smo si ogledali lokalno tržnico, katedralo, za kratek čas pa smo se ustavili tudi v muzejskih dvoranah mestne hiše. S kolesi smo se odpeljali do naravnega rezervata »Rieselfelder«, kjer je bilo predstavljeno mokrišče v vlogi rastlinske čistilne grede za lokalne odpadne vode. Dež, ki nas je vztrajno spremljal, ni bil ovira, niti pod pedali mestnih koles.

Kulinarične delavnice so se izvedle na šoli gostiteljici. Dijaki in vajenci so pripravili dobrote, prijetne na pogled in izvrstnega okusa. Med izbranimi živili so izstopali za sezono značilni beluši, zaradi katerih je ta del nemške pokrajine v maju znan daleč naokrog.

Reke so vodna cesta ne le med kraji v notranjosti dežele, ampak tudi povezava  z morjem, zato nas je pot vodila tudi v Mülheim k ogledu zapornice s čistilnimi grabljami in vodnega muzeja Haus Ruhrnatur. Duisburg se nam je predstavil kot največje rečno pristanišče celinske Evrope, izlet z ladjico pa nam je podaril izkušnjo plovbe med številnimi kanali.

Športno obarvan večer je bil v dvorani »Sportpark Billerbeck«, kjer smo se vsi udeleženci projekta preizkusili v spretnostih bowlinga. Mešane skupine tekmovalcev dijakov in učiteljev niso pustile nikogar ravnodušnega. Nekateri so celo odkrili svoje skrite talente.

Zadnji dan smo imeli tudi možnost zapravljanja v enem izmed največjih nakupovalnih središč, to je »CentrO« Oberhausen. No, večino časa, ki nam je bil dan za maratonske razdalje, smo potrebovali za pravočasno vrnitev na zbirno mesto.

Cilj projekta je proučevanje vode kot življenjske, kulturne in industrijske dobrine. Projekt prav tako vključuje pogled na vodo z okoljskega vidika, brez katere ni mogoča nobena življenjska oblika. Dijaki se tako srečujejo z »vodo« v kulinariki, turizmu, v utrinkih iz narave, seznanjajo pa se tudi z naravovarstvenimi vprašanji našega časa. Dijaki na različne načine ozaveščajo pomen vode na vseh ravneh našega bivanja.

Dnevi, ki smo jih preživljali v drugi deželi, so sledili zastavljenim ciljem projekta in nas hkrati učili  odprtosti in strpnosti do drugih kultur, običajev, pričakovanj, ko smo se udeleževali skupnih izletov in delavnic s Francozi, Slovaki, Italijani, Nemci … Stereotip nemškega reda nas tokrat ni prepričal, zato pa smeha in občasnih zadreg ni manjkalo, s prevodom ali brez…

V sodelovanju z Rižanskim vodovodom Koper smo 22. marca 2019 obeležili svetovni dan voda, ki letos poteka pod sloganom Voda za vse – ne prezrimo nikogar. Z dijaki vključeni v projekt Erasmus+ – Are You Thirsty? Ali si žejen? As to sofi? (SOIF) smo šolske vodne pipe opremili z izobraževalnimi nalepkami – Kapkove nalepke, tako da dijake vsak dan opominja, da je pitna voda na pipi tudi v prihodnje naša skupna in vsakodnevna skrb že danes.

Izvedli smo tudi predavanje dijakom, na katerem je bil predstavljen namen Svetovnega dneva voda, ki je bil izbran na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992, in sicer ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov. Obravnavana je bila letošnja osrednja tema – Ne prezrimo nikogar, ki je oprta na šesti cilj trajnostnega razvoja Združenih narodov: voda za vse do leta 2030. Predstavljen je bil pomen varne oskrbe s pitno vodo, zakaj je voda pomembna, kaj je človekova pravica do vode, vzroki, zakaj so ljudje prikrajšani za dostop do vode in seveda kaj je potrebno storiti, da ne bi nikogar prezrli in upoštevali njegovo pravico do varne oskrbe s pitno vodo.

Obravnavana je bila tudi pitna voda v Sloveniji, njena kakovost, njen pomen za zdravje, dostop do pitne vode v Sloveniji, poplavno ogrožena območja v Sloveniji ter pomen mokrišč.

Svetovni dan voda 2019 (Vir: http://www.nijz.si/sl/22-marec-2019-svetovni-dan-voda-ne-prezrimo-nikogar)